Tehnika gre naprej in mi z njo. Včasih malo hitreje, drugič malo počasneje. Sem in tja pa razvijalci opreme pozabijo, da na svetu niso sami ni stvari se zakomplicirajo. Jeseni sem se odločil, da namesto kolesa zamenjam računalnik. 11 let je imel moj MacBook Pro in čeprav mu je Gordan v Hruški zamenjal baterijo, ventilator in trekpad, se je Mac vse težje spopadal s sodobnimi izzivi. Žlahtnik Luka je ravno takrat prodajal simpatičnega 12-palčnega Maca, pa je denar romal k njemu, malček pa k meni.

Mali prenosnik, ki je uporabniško precej drugačen od starega, mi je bil takoj simpatičen. Tipke (skoraj) brez ugreza so mi lepo sedle pod prste, sprejel pa sem tudi USB razdelilec (hub), ki ga poveže s periferijo. Ja, mali MacBook ima le en priklop USB C. Skozi ta vrata se polni z energijo in hkrati izmenjuje podatke z vsemi elektronskimi pripomočki, ki za to še potrebujejo kabel. Žal so ta vrata za mojega kolesarskega Garmina dolgo ostala zaklenjena.

Prvega Garmina sem izgubil na turi, drugi je svoje pošteno odslužil, a je za rezervo še vedno ob meni, tretji (Edge 1030) pa je še precej svež. Vsi trije so se vedno najbolje počutili, če sem jih na računalnik priklopil z originalnim USB kablom. Pri novem Macu pa se je mednju vrinil še razdelilec in računalnik Garmina ni več prepoznal kot zunanje enote. Priključeni Garmin se je sicer napajal z elektriko, prenosa podatkov pa ni bilo.



Najprej sem posumil, da je kaj narobe s starim USB razdelilcem. Kupil sem novega, pa ni bilo nič drugače. Poskusil sem še z upokojenim starim Garminom, a se tudi ta ni pojavil na namizju računalnika. Sta pa oba delala brez težav na starem računalniku. Jasno, ta je imel klasične USB priklope. Garmin je pomemben za moje delo, zato je bil naslednji korak vstop na uporebniške forume: “How to connect..., Mac does not recognize..., Catalina has problems with…” Našel sem en kup podobnih težav in nobenega pravega odgovora. Hkrati sem težavo opisal tudi ekipi Garmin Support. Pohvalno je, da v Southamptonu ni bilo virtualne tajnice, ampak Charlie iz mesa in krvi. Za začetek mi je poslal nekaj vprašanj ter splošnih navodil glede privolitve dostopa računalnika do Garmina. Novi OS Catalina v paranoičnem svetu tudi za dostop do Garmina potrebuje tvoje dovoljenje. Jasno, vse to sem ža davno odkljukal.


Nedelujoča kombinacija.

Rešitev sem seveda našel sam. Po tem, ko tudi z novim USB razdelilcem nisem napredoval, sem naročil še kabel z USB C priklopom na eni in mikro USB na drugi strani. Garmina sem na računalnik priklopil z (neoriginalnim) kablom, a brez razdelilca. In, svetabožjapomagavka, delovalo je. Na računalniškem zaslonu sta se končno prikazala Garmin in njegova spominska kartica. Izgleda, da se Garmin ne znajde najbolje v vozlišču USB razdelilca. Težavo sem rešil, vseeno pa sem moral sprejeti en kompromis. Medtem, ko je Garmin priklopljen na računalnik, mora ta delovati na baterijo, saj takrat ni možnosti električnega priklopa. Nova MacBook Air in Pro teh težav nimata, saj imata več USB C priklopov.

Nisem tehnični frik, ki bi užival v reševanju elektronskih ugank. Jezijo me izgubljene ure, ki so šle za rešitev težave. Ne krivim Appla ali Garmina, vseeno pa mislim, da se danes kaj takega ne bi smelo dogajati. A novosti na trg prihajajo vedno hitreje in včasih zmanjka časa, da bi proizvajalci vse preverili. To se dogaja tudi v kolesarski industriji in potem se moramo uporabniki sami spopadati z njihovimi polizdelki.

Garminovi podporniki so bili veseli, ko sem jim javil, da sem rešil težavo, saj bo to pomagalo tudi njim. Vesel sem tudi jaz, saj smo Garmin, Mac in jaz spet srečen trojček. Aja, obstaja pa tudi možnost, da nimam pojma o povezljivostih in sem si vse težave zakuhal kar sam. Eureka.



Foto Matej Hartman
Objavljeno: 13.02.2020

Vir/avtor: www.mtb.si