Defekt, snakebite, flat tyre, pi..a! Zaradi sistema tubeless (TL) upamo, da se nam to ne bo zgodilo.

???

Iz trojčka feltna, zračnica in guma izločimo zračnico (tako se že dolgo vozijo naši avtomobili) in dobimo … en kup težav. A najprej o prednostih.

Največja prednost je, da z uporabo sistema TL na terenu redkeje staknemo defekt. Za prazno gumo je pogosto kriv trn ali drug oster predmet v plašču, ki počasi prileze do njegove duše. Tesnilna tekočina (mleko) sistema TL pa nam v trenutku zatesni luknjico, ki jo je tujek naredil v gumi. Drugi razlog za počeno zračnico je udarec gume v trdo oviro – kamen, robnik, korenino … Zaradi nizkega tlaka v zračnici se guma splošči in pritisne zračnico na rob obroča. "Snakebite" z značilnima dvema luknjicama je neizbežen. Ker pri sistemu TL nimamo zračnice, guma ne bo spustila duše.

Pri sistemu TL lahko zaradi manjše možnosti defekta vozimo z nižjim tlakom v gumah. To pa omogoča boljši oprijem gume s podlago in zagotavlja mirnejše premagovanje ovir.

Tretja prednost najbolj razveseljuje tekmovalce, saj se kolo s sistemom TL vrti živahneje. Običajno je TL lažji od klasičnega sistema, nižja teža rotirajočih delov kolesa pa pomeni hitrejše pospeševanje in višjo hitrost. K višji hitrosti pripomore tudi nižji kotalni upor sistema TL. Pa seveda aerodinamična čelada, oprijet dres, obrite noge in poln žep kofeinskih gelov ;-)


Za sistem TL potrebujemo:

- TL obroč je posebna feltna, ki z notranje strani nima vidnih lukenj za špice. Lahko pa si v TL predelamo klasičen obroč. Z notranje strani ga oblepimo s posebnim lepilnim trakom in tako zatesnimo luknje za napere. Poiščite ga pri svojem trgovcu.
- Ventilček: v obroču je ena sama luknja, ta je namenjena posebnemu ventilčku.
- Plašč je na videz enak, a je narejen iz drugačne zmesi, ki ni (ali je vsaj manj) porozna.
- Tesnilna tekočina ima seveda nalogo tesnjenja. Najprej mora zatesniti poroznost kolesarskega plašča (nemški gumar je imel s tem kar nekaj težav). Potem mora zatesniti vsako predrtje gume (razen, če ga ne).



Kako sestavimo sistem TL?

Ventilček vstavimo v luknjo obroča. Plašč namestimo na obroč in ga s čopičem po obeh straneh namažemo z milnico. Če radi trošite denar, lahko namesto milnice uporabite superduper tekočino priznanega proizvajalca. Med polnjenjem z zrakom bo zato lažje zdrsnila do roba obroča in hitreje tesnila. Iz ventilčka odvijemo sredico in skozi njegovo votlo steblo vlijemo tesnilno tekočino. Potem sledi najtežji del. Gumo moramo na hitro napolniti z zrakom, da se razširi do roba obroča. Z navadno tlačilko nam to ne bo uspelo, lažje gre s kompresorjem ali CO2 bombico. Dokler guma ne nalega na rob obroča, sistem ne tesni, mleko šprica iz špranj, nam pa se kisajo možgani. Ko vraga ukrotimo, kolo vrtimo v vseh smereh, da se mleko lepo razlije po notranjosti plašča.

Proizvajalci tesnilnih tekočin - mleka obljubljajo skoraj čudeže pri zapolnitvi lukenj. Če nam sistem dobro deluje, sploh ne vemo, da smo imeli defekt. Med vožnjo se kolo vrti in tesnilno mleko samo zamaši nepotrebno luknjico v gumi. Če pa je ta večja, mleko šprica skozi luknjo. Včasih pomaga kratek pritisk s prstom na mesto predrtja. V večjo luknjo lahko porinemo zobotrebec in ga odlomimo. Veselov Peter (hej, še enkrat čestitke za Cape Epic!) ima vedno pri sebi nastavek s koščkom gumijastega traku, ki ga zarine v luknjo.

Če nam nikakor ne uspe zamašiti luknje, moramo poseči po klasičnem orožju – zračnici. Odstranimo TL ventilček in pod gumo namestimo zračnico.

To je šele svinjsko opravilo!

Ste že preverili, kako pretegnjeno verigo imate na kolesu? Več kot 0,8 %???

LP MahMTB
www.mahmtb.com
Objavljeno: 15.04.2015

Vir/avtor: www.mtb.si